Če dopustujete v Mozirju, mogoče celo v naši počitniški hiški Melisi, si boste najverjetneje z veseljem privoščili kakšen dnevni izlet. Občina Braslovče v Spodnji Savinjski dolini ima kar nekaj zanimivih točk. Tudi mi se zelo radi podamo do gradu Žovnek (zemljevid) ali na sprehod okoli Braslovškega jezera.
Da si ne bom izmišljevala svoje zgodbe, spodaj dodajam zgodbo o gradu in njegovih vladarjih, ki so jo pripravili na visitbraslovce.com. Nanje se obrnite tudi v primeru, da imate kakšno dodatno vprašanje ali željo po posebnih doživetjih, ki jih pripravljajo na gradu, npr. grajska igra pobega, vodenje po gradu itd.
Grad Žovnek ima še eno zanimivo zgodbo o nesrečni ljubezni, ki jo je treba omeniti. To je zgodba o ljubezni med grofom Friderikom II. Celjskim in njegovo drugo ženo Veroniko Deseniško. Razne zgodbe o tem grofu, ki naj bi imel potomce tudi na Solčavskem, govorijo, da se je težko upiral ženskim čarom. A poroka z gospodično ne dovolj visokega plemiškega rodu ga je pahnila v nemilost pri očetu Hermanu II. Celjskem. Ker naj bi bila Veronika nižjega rodu, so se je želeli znebiti. Kot pravi internet, naj bi se dolgo časa skrivala naokoli. Ko so jo naposled le odkrili, so jo obsodili, da je želela zastrupiti Friderikovega očeta, grofa Hermana II. Celjskega in s čarovništvom pretentala Friderika II., da se je poročil z njo. Primer Veronike Deseniške naj bi bil prvi in tudi edini v srednjem veku pisno ohranjeni primer preganjanja čarovnic na Slovenskem.
Na VisitBraslovce.com so o gradu zapisali tole:
Na pobočju planote Dobrovlje stojijo obnovljene ruševine enega najstarejših gradov na Slovenskem, nekoč mogočnega in pomembnega Gradu Žovnek, ki je bil družinski dom svobodnih gospodov Žovneških, kasnejših Celjskih knezov, ki so v srednjem veku močno zaznamovali razvoj celotne Srednje Evrope.
Žovneški so bili so ena najmočnejših in največjih plemiških družin. Postali so tudi ena najbogatejših srednjeevropskih dinastij, ki se je po selitvi v Celje povzpela najprej do naziva grofov in kasneje do naziva deželnih knezov in tako dobila svojo Celjsko kneževino. Žovneško-Celjski so simbol srednjeveške državnosti, tri zvezdice iz njihovega celjskega grba pa častno krasijo slovensko zastavo, v opomin, da je zelo pomemben del zgodovine slovenskega in tudi evropskega naroda prav tu pri nas v Spodnji Savinjski dolini.
Izvor Žovneških še ni v celoti raziskan, vendar na osnovi razpoložljive dokumentacije sklepamo o njihovih pomembnih slovanskih prednikih. Njihov izvor je treba povezati tudi z nastankom bližnjega naselja Braslovče, kjer je bilo že okoli leta 1000 misijonarsko središče in je bilo sedež ene od prafar. Prvotni lastniki so bili Savinjski, ki so se kasneje preimenovali v Žovneške, ko so se okrog leta 1130 preselili na svoj družinski grad. Zaradi izjemne lege gradu, postavljenega na strmo vzpetino in obdanega z zakraselo Dobroveljsko planoto, je imela družina Žovneških pomemben strateški položaj. Zaradi svoje svobodne posesti, preračunljive politike, dobrega gospodarjenja in preudarnega povezovanja so imeli velik vpliv ter dober gospodarski, vojaški in trgovski položaj. S posojili in nakupi posesti so stalno povečevali svoje premoženje, obenem pa so se s porokami povezovali s pomembnimi plemiškimi družinami, tudi vladarskimi, kar je še povečalo njihov ugled. Gospodje Žovneški, kasneje grofje in knezi Celjski so v času med 12. in 15. stoletjem močno zaznamovali območje celotne Srednje Evrope.
Kljub selitvi v Celje leta 1333 pa je grad Žovnek ostal pomemben del njihove posesti. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal. Ta je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek (Ruhethal) in tako zapustil stari grad, ki je bil naslednja leta prepuščen propadanju.
Vse od leta 1995 grad obnavlja skupina predanih prostovoljcev v okviru Kulturno zgodovinskega društva v sodelovanju z Občino Braslovče, v vsej svoji veličini pa namenu že služijo mnogi pokriti prostori. Z gradu, na katerega vodi pešpot in ponuja prijeten sprehod, se odpre pogled na Žovneško jezero, severne vrhove Posavskega hribovja, gozdnata pobočja Dobroveljske planote, pogled pa seže vse do Celja.
Po obisku gradu se lahko odpravite še na sprehod okoli Braslovškega jezera. Tudi ta pot je primerna za kogarkoli. Ko se boste ponovno odpeljali skozi center Braslov (nazaj proti Mozirju), morate pri cerkvi nadaljevati po stranski cesti, ki vas pelje mimo cerkve. Peljete se vse do ko konca asfaltirane ceste in prišli boste direktno na parkirišče pri jezeru, kjer je tudi gostilna. Če je odprta, se lahko tam okrepčate, v nasprotnem primeru imate v Braslovčah še nekaj drugih možnosti za kosilo.
Braslovško jezero … je umetno jezero, ki je nastalo leta 1961, ko so zajezili potok Trebnik. Njegov prvotni namen je bil turistične narave. Še vedno je zelo priljubljena točka, tako za turiste kot tudi domačine.
Okoli jezera vodi približno 1,5 km dolga učna pot po kateri vas vodi riba Branka Braslovčanka. Za vas ima 10 vsebinskih točk z ugankami. Ne glede na to, ali boste šli na sprehod z Branko Braslovčanko ali sami, je to še ena odlična priložnost za preživljanje časa v naravi sami s seboj ali s svojimi najdražjimi.
Prispevek sem napisala Katarina
Katarina Alič Čretnik sem žena, mama, hči, sestra, snaha, prijateljica, znanka, ženska. Po nazivih sem ANFT certificirana vodnica gozdne terapije, INLPTA certificirana NLP trenerka, licencirana lokalna turistična vodnica po Solčavskem, profesorica ruščine in diplomirana sinologinja. Več kot 15 let sem delala v digitalnem marketingu, od 2023 pa vodim ljudi v gozd na gozdne kopeli. Pri tem se držim ANFT filozofije, ki jo je utemeljil njen ustanovitelj Amos M. Clifford. Pravi, da je terapevt gozd. Vodnice in vodniki pa samo odpiramo vrata vanj. V gozdu se ljudje lažje otresemo stresa, se napolnimo z novo energijo, vzpostavljamo odnos z naravo, s samim seboj in še čim, kar je večje od človeka.
Poleg tega skrbim za počitniško hiško Meliso, ki se nahaja v zelo mirni soseski in nudi odlično izhodišče za odklop na terasi, ob zelenici z zeliščnim vrtom, za sprehode v bližnji okolici ali drugo športno udejstvovanje, kot na primer pohodništvo, (trail) tek, kolesarjenje, ribolov, smučanje itd. Kot licencirana lokalna turistična vodnica vas lahko peljem tudi na voden ogled Solčavskega.
Želite biti obveščeni o novostih, povezanih s počitniško hiško Meliso in gozdnimi terapijami?
Prijavite se na naše novice. Obljubimo, da naša sporočila ne bodo popolnoma preplavila vašega spletnega nabiralnika.
