Najbrž odgovor na zgornja vprašanja ni vedno gozd, narava. Kljub temu pa veliko ljudi pravi, da mir iščejo v naravi. Nekateri znižujejo raven stresnih hormonov s hojo, drugi s pohodništvom, tretji s tekom, nekateri kolesarijo. Včasih v gozdu srečamo tudi koga na kroserju ali štirikolesniku.
Malo kdo pa se zmore v gozdu, parku, ali v kakšnem drugem naravnem okolju ustaviti.
Tudi sama se zelo težko ustavim in umirim, kadar sem pod močnim stresom. A vedno me vleče ven. Tam lahko zadiham, nič me ne omejuje. Hočem čim bližje naravi. Včasih to pomeni, da grem na hitrejši sprehod in izbiram poti, kjer ni veliko avtomobilov. Drugič grem v hrib, da tako sprostim fizično napetost. Skoraj vedno pa se (vsaj na koncu poti) ustavim.
Zakaj je torej dobro iti v gozd? Kaj nas vleče v naravo?
- Verjamem, da je tisto, kar nas vleče ven, zapis globoko v naših telesih, ki je tam ostal še od naših prednikov, ki so tisoče let živeli v gozdu, z naravo. Recimo temu – klic doma.
- V gozdu je popolnoma drugačen zrak. Ko se kopamo v gozdnem zraku, naše telo dobi veliko kisika, ki ima eno ključnih vlog v našem telesu, saj bi brez njega umrli. Več ko vdihnemo kisika, bolje delujejo naše celice, bolje delujejo naši možgani.
- V gozdnem zraku, po čemer je dobila svoje ime tudi gozdna kopel, saj je mišljeno, da se kopamo v zraku, je tudi veliko snovi, ki so zelo koristne za naše telo. Na primer fitoncidi. Zelo na kratko in čez palec … fitoncidi so strupi, ki jih drevesa spuščajo v zrak, da bi se zaščitila pred napadalci. Ko vdihavamo fitoncide, ti spodbudijo nastajanja celic ubijalk, ki v našem telesu pobijajo poškodovane celice (npr. rakave celice).
Odkar vodim gozdne kopeli (kjer je terapevt gozd, jaz pa s pomočjo povabil le odpiram vrata vanj), mi je že veliko ljudi reklo, da tudi oni iščejo mir v naravi, nekaj pa je prepričanih, da jih je gozd pozdravil. In jaz jim verjamem.
Tudi vi vabljeni v gozd, v naravo. Večkrat ko se boste tam ustavili in umirili (takoj ali šele po nekem fizičnem naporu), bolj boste spoznali kakšno zdravilno moč ima narava, kako je v naravi vse povezano in sobiva ter kako smo tudi mi del narave in brez nje ne moremo, ne bomo preživeli.
Prispevek sem napisala Katarina
Katarina Alič Čretnik sem žena, mama, hči, sestra, snaha, prijateljica, znanka, ženska. Po nazivih sem ANFT certificirana vodnica gozdne terapije, INLPTA certificirana NLP trenerka, profesorica ruščine in diplomirana sinologinja. Več kot 15 let sem delala v digitalnem marketingu, od 2023 pa vodim ljudi v gozd na gozdne kopeli. Pri tem se držim ANFT filozofije, ki jo je utemeljil njen ustanovitelj Amos M. Clifford, ki pravi, da je terapevt gozd. Vodnice in vodniki pa samo odpiramo vrata vanj. V godzu se ljudje lažje otresejo stresa, se napolnijo z novo energijo, vzpostavljajo odnos z naravo, s samim seboj in še čem, kar je večje od človeka. Poleg tega skrbim tudi za počitniško hiško Meliso in sprejemam njene goste.
Želite biti obveščeni o novostih, povezanih s počitniško hiško Meliso in gozdnimi terapijami?
Prijavite se na naše novice. Obljubimo, da naša sporočila ne bodo popolnoma preplavila vašega spletnega nabiralnika.
