Zakaj je zimski solsticij pravi trenutek, da se ustavimo in obrnemo vase?

Zakaj je ta čas pomemben za nas?

Zimski solsticij že tisočletja simbolizira prehod in novo rojstvo. Ker se od te točke v letu noč spet začne krajšati, dnevi pa daljšati, se v mnogih kulturah zimski solsticij časti kot trenutek ponovne rasti svetlobe. Narodi po svetu so že od nekdaj praznovali konec teme in prihod svetlejših dni s prazniki in rituali, ki slavijo novo upanje in življenjsko energijo:

• Stari Rimljani so praznovali Saturnalije, praznik veselja in daril, ki je vključeval obdarovanje in prekinitev vsakdanjih družbenih pravil.
• Nordijska tradicija časti solsticij z juulom, kjer so prižigali kresove za svetlobo in toploto.
• Slovani so častili prihod novega sonca z ognjenimi rituali in druženji ob ognju.

V teh obredih vidimo vzorec – ljudje so se ustavili, praznovali in si vzeli čas za notranjo refleksijo.

Tudi kristjani se v tem času umikamo vase in se z adventnim časom pripravljamo na božič. Štiri svečke na adventnem vencu nas opominjajo na obračanje vase in na čas, ko se ponovno spomnimo Jezusovega rojstva. Ta dogodek za nas prav tako simbolizira prihod luči. Spomni nas, da je Jezus naš prijatelj, ki nam vliva upanje ter kaže pravo pot.

Pomembnost umiritve v sodobnem času

V današnjem hitrem svetu smo pogosto preplavljeni s številnimi obveznostmi in informacijami, ki v nas še močneje budijo občutek, da izpuščamo tisto, kar je pomembno. Tako praznični december pogosto zapolnimo s skrbmi, da bi še do božiča opravili nešteto različnih stvari, nakupili darila, se srečevali, uživali, bili skupaj z naši najbližjimi, se več časa družili s seboj. Če se ne zmoremo zavestno odklopiti od tega, se lahko vse želje po mirnem praznovanju razblinijo.

Narava, katere del je tudi zimski solsticij v decembru, nas naravno spodbujata k umiritvi. Narava se v tem času tudi sama umiri in pripravi na prehod v nov cikel. Poskusimo se odzvati in slediti temu klicu.

Za sodobnega človeka je ustavljanje in obračanje vase v tem času še posebej pomembna, saj:

• Znižuje stres: Obdobje umirjanja in refleksije nam pomaga zmanjšati občutek preobremenjenosti, ki pogosto spremlja konec leta.
• Povečuje povezanost z naravo: Solsticij nas opomni na cikle narave, ki so globoko povezani tudi z našimi lastnimi notranjimi ritmi.
• Izboljšuje duševno zdravje: Umirjanje in obnavljanje moči v tem času pomaga pri preprečevanju izgorelosti in izboljšuje splošno mentalno počutje.
• Daje čas in prostor za umik in premislek: Pregled preteklega leta in vsega, kar smo dosegli, daje prostor, da razmislimo kako naprej. Želimo karkoli spremeniti ali je dobro, tako kot je?

Kako različni narodi še danes praznujejo zimski solsticij?

Mnoge kulture še vedno praznujejo zimski solsticij s simboličnimi gestami in praznovanji:

• Prižiganje sveč ali ognja: Ogenj in svetloba simbolizirata zmago svetlobe nad temo, zato ljudje v mnogih kulturah prižigajo sveče, bakle ali kresove, da pozdravijo daljše dneve.
• Okraševanje z zimzelenimi rastlinami: Smrečje, bodika, bršljan in drugi zimzeleni okraski predstavljajo večno življenje in upanje. Ta tradicija izvira iz poganskih običajev, ki so kasneje vplivali na božične običaje.
• Obredi in meditacije: Nekateri ljudje izvajajo duhovne obrede, molitve ali meditacije, da se povežejo z naravnimi cikli, obnovijo svojo energijo in postavijo nove namere za prihajajoče leto.
• Praznična hrana in pijača: Pripravljanje posebnih jedi in skupno obedovanje je pomemben del zimskih solsticijskih praznovanj. To simbolizira obilje in toplino doma v času zime.
• Obdarovanje: V nekaterih tradicijah, zlasti germanskih in skandinavskih, so ljudje ob zimskem solsticiju izmenjevali darila, kar je kasneje vplivalo na božične običaje.
• Yule praznovanja: V nordijski tradiciji je zimski solsticij znan kot “Yule”, in vključuje praznovanja z glasbo, plesom, gostijami in obredi, ki častijo sonce in naravne cikle.

Vabilo k umiritvi in povezovanju

Ne glede na to, ali vam je kaj do zimskega solsticija ali nič, ga častite s posebnimi obredi ali ne, vabljeni, da si v tem obdobju si tudi vi vzamete trenutek za refleksijo, umiritev in regeneracijo. Vabljeni, da se ustavite. Zadihate. Verjamete, da je vse tako, kot mora biti in da se svet zaradi vašega ustavljanja ne bo ustavil. Kot je že večkrat povedal pater Karel Geržan, je pomembno, da smo ljudje v tihoti. Ko se umirimo in utihnemo (vem, v tem svetu, zna biti to kar izziv), zaslišimo sebe, tisto, kar je naša resnična bit. Samo v tihoti lahko poleg sebe začutimo še ostale; sočloveka, Boga, bitja v naravi …

Eden od načinov, kako začutiti tihoto, je skozi vodeno gozdno terapijo. Tako da se vodite sami ali vodenje prepustite certificirani vodnici.

Namenite to obdobje iskanju tihote, da boste našli odnos do sebe in drugih.

——

Besedilo sva skupaj napisala Katarina in moj AI pomočnik